Na obhodu problematičnih točk mestne četrti smo se pridružili članom mestnega zbora Studenci, ki delujejo v okviru Iniciative mestni zbor

Iniciativa mestni zbor (IMZ) je po zgledu »dobrih praks iz tujine« začela iskati konkretne rešitve na lokalnih ravneh . V okviru iniciative se na ravni mariborskih mestnih četrti vsaka dva tedna sestajajo občani in občanke, debatirajo o problemih svoje četrti in iščejo rešitve ter načine, kako jih čim prej in čim bolje za skupnost odpraviti. Za enkrat zbori potekajo v petih od sedemnajstih mestnih četrti Maribora, in sicer v Novi vasi, Centru, Magdaleni, Koroških vratih in na Studencih. Prav s Studenčani smo se prejšnji teden podali na obhod problematičnih točk četrti in preverili utrip zbora, probleme, ki občane tarejo in načine, kako jih želijo rešiti.
Obhod je vodil najstarejši udeleženec zbora Boris, ki že od 70-ih let prejšnjega stoletja živi na Studencih in zelo dobro pozna dinamiko razvoja in problematiko svoje četrti, izkušnja samoorganiziranja na ravni mestnih zborov pa je tudi za njega dobrodošla novost. »Izkušnja je zelo zanimiva. Družimo se, pogovarjamo, debatiramo, delimo probleme in rešitve. Vsak lahko prispeva nekaj, jaz na primer čisto konkretno pomagam s preverjanjem zemljiške knjige, ko to potrebujemo,« je povedal, preden smo se ustavili pri prvi pereči točki mestne četrti. To je zaradi MAKS-a nastala ogromna luknja ob Ruški cesti, zaradi katere še vedno ni možen prehod za avtomobile. »Tukaj se je vozilo ogromno ‘lokalcev’, ki so se tako lahko izognili gneči na Trgu revolucije, zdaj pa je tam še bolj neznosna prometna situacija,« so razložili udeleženci obhoda.
Obrežna ulica
Ta že vrsto let povzroča preglavice domačinom, zaradi zahtevnega terena pod njo, ki se spušča neposredno ob rečno nabrežje, pa jo je tudi težko urediti. Pred nekaj leti so jo zaradi nevarnosti plazov zožili, postavili ograjo in jo na določenih delih ojačali z betonom, varno pot pa so omogočili za pešce, ko so uredili pločnik ob cesti. A tudi ta ni ravno idealen, saj po vsej dolžini pločnika že slabo desetletje ostajajo kakšen meter visoki drogovi, na katerih bi naj stala cestna razsvetljava, a so to idejo očitno opustili, drogov in kablov pa še danes niso odstranili. Lani je plaz zasul tudi rekreativno pot ob Dravi, a sanacija se je medtem že končala. Kljub temu nevarnost plazov ostaja, na kar opozarjajo tudi prometni znaki in občani upajo, da se bo za to ulico našla neka celovita in dolgoročna rešitev.
Zahodna obvoznica
​Nasploh promet povzroča največje preglavice Studenčanom, saj sta v zadnjih letih zaradi prometa do Ruš vedno bolj obremenjeni Limbuška cesta in Erjavčeva ulica. Rešitev bi lahko predstavljala obvoznica, ki bi naj potekala nad Studenci ob Pekrski gorci in se šele izven naselja priključila na Limbuško cesto. Zanjo naj ne bi bilo več administrativnih ovir, kot je pojasnil Boris, ki se je glede tega pozanimal tudi pri pristojnih občinskih službah, problem pa naj bi predstavljale predvsem finance, ki bi jih bilo treba zagotoviti. »Zavedamo se v kakšno stanje občine je prišel novi župan in vemo, da se ne more ukvarjati z vsakim posameznikom in vsemi problemi naenkrat, a upamo, da se bo to vseeno počasi premaknilo,« je pojasnil.
Uvedba participatornega proračuna​
Da odločanje o investicijah občine ne bi bilo več zgolj v rokah politike, je eden od glavnih cilje IMZ, ki se zavzema za uvedbo participatornega proračuna. To pomeni, da bi v mestni četrtih zbrani občani lahko odločali o delu proračuna Mestne občine Maribor in tako sami postavljali prioritete in ključne točke, ki jih je treba rešiti. Do teh bi prišli z oblikovanjem konsenza med občani posameznih četrti, o skupnih investicijah pa tudi na ravni vseh zborov. »Praksa iz tujine nam daje zelo vzpodbudne rezultate. V svetu že preko 1.500 mest ali delov mest, kot tudi nekaj provinc ali zveznih držav uporablja sistem participatornega proračuna. Ta oblika organiziranja je uporabljena tako v malih mestih do 20.000 prebivalcev kakor tudi v metropolah, kot so Chicago, New York, Berlin, Lizbona, London, Porto Alegre, Toronto, Rim itn. Raziskave učinkov tega načina samoorganiziranja kažejo na to, da večji kot je delež mestnega proračuna, ki je prepuščen prebivalkam in prebivalcem na samoorganiziranih skupnostih, boljši so tudi rezultati za mesto,« utemeljujejo predlog na svoji spletni strani. Zanj naj ne bi bilo zakonskih ovir, ampak bi ga bilo mogoče uveljaviti že z manjšimi spremembami statuta MOM.
Bivša tovarna Tekol
​Prav zaradi takšnih aktivnosti se je zborom pridružila tudi Borisova žena Irena: »Ideja se mi je zdela zelo dobra. Pridružila sem se, ker izza televizorja v našem mestu ne bomo nič spremenili. Potrebno se je aktivirati, debatirati, iskati skupne probleme in rešitve za njih.« Med pogovorom nas je pot privedla do nekdanje tovarne Tekol, kjer še vedno obratujeta dve podjetji, ki pa okoliškim prebivalcem močno načenjata živce. Eno se ukvarja z zbiranjem stare kovine, drugo s predelavo starih  avtomobilov in transportom. »Ne vem, kako so lahko sredi stanovanjskega naselja dobili dovoljenje za tako hrupno in škodljivo dejavnost. Včasih je takšen hrup, da se ne slišimo govoriti. V zrak se izloča sumljiv prah, kar na trato pa so vlivali neko čudno tekočino. Poskušali smo jih že na več načinov opozoriti, tudi pristojne na občini, a nič se ni premaknilo. Ne vemo več, kaj bomo storili,« je potožil David, ki stanuje v neposredni bližini. Zbrani so se odločili, da bodo skušali vzpostaviti dialog z novim vodstvom na občini, saj se morajo te dejavnosti končno prestaviti na primerno mesto – v industrijsko cono ali izven mesta.
Šarhova ulica
Tukaj se je načrtovalo blokovsko naselje, a zdaj zeva zaraščen in zapuščen travnik. »To bi lahko bili tudi skupnostni vrtovi, takšni kot so pri Borovi vasi. Zakaj bi tako lep kos zemlje propadal,« so se strinjali občani. Boris je obljubil, da bo preveril lastništvo, naslednji korak pa bo kontaktiranje občine, da preverijo, kaj bi se dalo postoriti. Debata se je na poti nazaj še lepo razživela, padale so nove in nove ideje. »Čudi me, da od Magdalene pa do Pekrske gorce ni niti ene zelene površine, niti enega javnega igrišča,« je razlagal David. In po zgledu kolegov iz Nove vasi, ki so se uspeli dogovoriti za souporabo igrišča ob otroškem vrtcu, ki bo zdaj odprto tudi v popoldanskih urah, se je že začelo iskanje primerne rešitve. A to je že tema za naslednji zbor.