Po nedavnih javnih predstavitvah projekta črpalne hidroelektrarne Kozjak v posameznih lokalnih skupnostih je videti, da naše kraje v prihodnjih letih čaka pomemben projekt, ki prinaša koristi tako slovenski energetiki kot Dravskim elektrarnam Maribor, navsezadnje pa tudi lokalnemu prebivalstvu.

A do koristi je še dolga pot, ki je zaenkrat prepredena s številnimi vprašanji in dvomi … Prav vprašanja pa so tista, na katera skušajo s trenutnimi projektnimi aktivnostmi v DEM odgovoriti.

Projekt s pestro zgodovino

Čeravno se, kot je bilo projektni komunikaciji tudi očitano, zdi, da je trenutno na voljo več vprašanj kot odgovorov, podrobnejši pogled pokaže, da je ogrodje projekta na papirju že precej jasno, vsebina pa jasno definirana.

Navsezadnje projekt ni nov, saj je bila v letu 2011 za ČHE Kozjak in dvosistemska 400-kV daljnovodna povezava do obstoječega mednarodnega daljnovoda Maribor – Kainachtal sprejeta Uredba o državnem prostorskem načrtu (DPN).

Gre za 280 hektarjev veliko skupno območje, v okviru katerega bosta postavljeni ČHE Kozjak ter daljnovod, lokacija prve in trasa drugega pa sta torej že znani.

»Dejansko je bil državni prostorski načrt sprejet leta 2011, potem se je pa pravzaprav ustavil, predvsem zaradi poslovnega modela, ki je bil takrat zelo drugačen. Predvsem obratovanje »peak of peak«, se pravi ponoči, ko bi bili viški energije, bi obratovali, črpali, podnevi pa, ko je potrošnja največja, lahko energijo tudi vračali. Takrat se je to zaustavilo,« pojasnjuje vodja projekta ČHE Kozjak Sandi Ritlop, ki dodaja, da tokrat projekt podpira tudi sam zeleni prehod ter potrebe, ki se znotraj slednjega pojavljajo.

[[image_1_article_64002]]

Sandi Ritlop, vodja projekta ČHE Kozjak

»V Sloveniji se številka uvajanja sončne energije krepko povečuje, dvigujejo se številke priključne moči, povečuje pa se tudi proizvodnja. So pa cilji Slovenije na področju obnovljivih virov še toliko bolj optimistični, če izhajamo iz NEPN-a,« nadaljuje Ritlop:

»Zdaj se zgodba obrača. Viški energije bodo podnevi in že danes imamo obdobja negativnih cen, kar pomeni, da zmanjšujemo proizvodnjo. Kar namreč pošiljaš v omrežje, moraš tudi plačati in to energijo, te viške bi zdaj zajeli in hranili,« ter doda:

»En del poslovnega modela temelji ravno na tem, da bi lahko to energijo, ki je proizvedena iz obnovljivih virov, ustrezno hranili in jo potem uporabljali, ko je ni. Prihodnost je zelena, prihodnost je v črpalnih elektrarnah in mi ocenjujemo, da bo slovenski sistem potreboval celo več takih, kot je Kozjak. Prednost Kozjaka pa je, da je že sprejet državni prostorski načrt, ker po današnjih izkušnjah takšen postopek do sprejetja uredbe traja optimistično pet, na koncu celo deset let.«

Sprememba tudi v miselnosti

Ob energetskih vidikih pa se je spremenilo tudi mnenje ljudi, ki je bilo v preteklosti do projekta precej odklonilno. Civilna iniciativa, ki je pred leti ČHE Kozjak ostro nasprotovala, se tako znova postavlja nasproti …

»Civilne iniciative, ki se ustvarjajo, se ustvarjajo izključno z namenom, da želijo nasprotovati projektu. To je neka struktura, ki se želi informirati in na legitimen način vključiti v postopek, da pridobiva vse informacije, da bi ali nasprotovala ali pa poskušala ustaviti projekt oziroma ga usmerjati v neko smer, spremembe rešitev skladno z interesi, iz katerih se je civilna iniciativa formirala,« pojasnjuje vodja projekta Sandi Ritlop, ki pa je prepričan, da civilne iniciative nikakor niso predstavnik celotne javnosti:

»Po naših izkušnjah, ki smo jih imeli iz predstavitev, ugotavljamo, da imamo tudi podpornike projekta, ljudje razumejo zeleni prehod. Razumejo, da moramo tudi ponoči imeti energijo in da nam to, če je imamo podnevi preveč, ne pomaga nič. Tako da so tukaj tudi predstavniki, ki podpirajo projekt, je pa res, da se jih veliko manj sliši kot tiste, ki projektu nasprotujejo.«

(Pre)hitra komunikacija?

Mešane občutke glede projekta je v javnosti kljub naraščajoči zeleni miselnosti sicer mogoče prepoznati tudi danes, glavni očitki pa gredo trenutno na videz neusklajeni in preuranjeni komunikaciji.

Na številna vprašanja namreč še ni odgovorov, prav tako pa še zaenkrat tematike daljnovoda, ki sicer predstavlja neločljiv del projekta, zaenkrat še ni v ospredju– nad slednjim namreč prvenstveno bdi ELES, medtem ko so za glavnino ČHE odgovorni v DEM.

Zakaj torej tako »hitra« komunikacija, ki so jo v DEM pospremili celo z nedavnimi javnimi razpravami v lokalnih skupnostih?

»Če ne komuniciraš ni v redu, če komuniciraš, pa nimaš vseh podatkov, tudi ne,« razmišlja vodja projekta Sandi Ritlop: »Projekt je velik. Projekt je zahteven. Projekt zahteva svoj čas, projekt zahteva analize prostora. Kakor hitro se v prostoru pojaviš, želijo ljudje imeti informacije, mi smo pa v obdobju, ko jih zbiramo. Jaz razumem, da ljudje ta trenutek težko razumejo, da je sprejet Državni prostorski načrt, ampak to je strateški akt, ki se je ukvarjal s tem, kako bo ta projekt umeščen v prostor, zdaj se pa ukvarjamo s tem, kako ga bomo tudi izvedli.«

Ritlop tako pove, da so v DEM ocenili, da je komunikacija potrebna in da v okolju več škode povzročijo s tem, ko ne komunicirajo, kot pa da ljudem iskreno povedo, katerih informacij nimajo ter jih povedo, kdaj jih bodo dobili.

Pojasni tudi, zakaj se zaenkrat v komunikaciji pojavljajo pretežno Dravske elektrarne Maribor: »Državni prostorski načrt je sprejet kot enovit akt, skupaj z daljnovodom. Ne glede na to, da sta dva investitorja, smo podpisali sporazum in na tem projektu delamo skupaj, razlika pa je pač v tem, da je daljnovod in časovno in finančno veliko manjši zalogaj. Zato tudi ELES ta trenutek še ni tako aktivno pristopil k vsemu kot mi. Drugače pa vse strokovne podlage, ki pa se izdelujejo, se pa izdelujejo celovito, za celoten projekt.«

Zakaj tako hitra komunikacija, pove tudi dejstvo, da so se  lokalne skupnosti na DEM začele obračati že lani. Po tem, ko so tudi sami tehtali, ali je prehitro za podajanje informacij, saj številnih podatkov še ne morejo zagotoviti, so uvideli, da se skrbi, dvomi in strahovi zaradi netočnih oziroma neuradnih informacij med lokalnimi prebivalci širijo in kopičijo.

V DEM pozdravljajo odprto komunikacijo tudi z vsemi, ki projektu nasprotujejo, pripravljeni pa so tudi na dialog s civilnimi iniciativami.

Odprta komunikacija, v okviru katere so na DEM pripravljeni tako na javna, kot na manjša srečanja z vsemi, ki jih projekt zanima, še posebej s prebivalci, ki jih posamezni elementi projekta neposredno zavedajo, pa je tako precej bolj jasna. Četudi je, transparentno in iskreno, odgovor na vprašanje morda le to, da odgovora zaenkrat še ni.

Spoprimimo se z neznankami

Če je »tehnično« ozadje projekta precej jasno in je številne prednosti za slovensko doseganje energetskih in podnebnih ciljev lahko prepoznati, pa na ne povsem izravnan teren stopimo pri tematiki lokalnega prebivalstva, vplivov projekta na bližnje prebivalce, okolje, vode, prostor …

Projekt ČHE Kozjak namreč neposredno zadeva tri občine – Selnico ob Dravi, Maribor in Pesnico. Najbolj bodo projekt občutili prav v prvi, v kateri je predvidena izgradnja zgornjega akumulacijskega bazena, tlačnega cevovoda, transformatorske in strojniške kaverne, odvodnega cevovoda, servisnega ter dostopnega tunela, vtočno-iztočnega objekta ter dela daljnovodne povezave, obeta pa se tudi rekonstrukcija posameznih cest.

Mestno občino Maribor zadeva predvsem izgradnja daljnovodne povezave, izgradnja zaključka slednje pa sega tudi v Občino Pesnica. Daljnovod, ki je sicer v pristojnosti družbe ELES, stojna mesta zanj pa zaenkrat še niso natančno določena, jasno je le, da bodo umeščena v predvideno traso, bo tako znašal 21,7 kilometra ter bo obsegal omenjenih 70 stojnih mest.V namen informiranosti vseh vpletenih občin je bil vzpostavljen tudi projektni svet, katerega člani so predstavniki DEM, ELES in županja ter župana vseh vpletenih občin.

Neposreden vpliv projekta na lokalno okolje bo viden že kmalu oziroma je za nekatere lokalne prebivalce že viden. V okviru projekta bo namreč potrebno posamezna zasebna zemljišča, na katerih so predvidene projekte aktivnosti, odkupiti oziroma za nekatera izvesti služnostne pogodbe. Cenitve zemljišč za izvedbo ČHE Kozjak tako že potekajo, komunikacija s prebivalci, ki jih slednje zadevajo pa je že v teku ali pa se bo zgodila v kratkem.

»Zemljišča na trasi daljnovoda bo pridobival ELES,« pojasnjuje Sandi Ritlop, vodja projekta ČHE Kozjak ter doda, da se bo to z natančno določitvijo stojnih mest daljnovoda predvidoma zgodilo še letos, in nadaljuje: »Mi kot investitor smo izvedli cenitve tistih zemljišč, kjer bo akumulacijski bazen in pa spodaj, kjerbo vtočno-iztočni objekt. In za ta zemljišča smo izvedli cenitve z namenom odkupa, se pravi za kompletno pridobitev lastninske pravice na teh zemljiščih.«

Preučujejo prisotnost divjega petelina, ocenjujejo vpliv na podzemne vode ...

Nikakor ne moremo tudi mimo vplivov na okolje – gozdove, tla, vode, živali, pa tudi vplivov hrupa, prahu, elektromagnetnega sevanja na prebivalce in podobno. Z vsem tem se, kot povedo, na DEM trenutno aktivno ukvarjajo.

Kot poudari vodja projekta Sandi Ritlop, je dejstvo, da je ČHE Kozjak projekt z vplivi na okolje. Posegom v naravno okolje se tako ne gre izogniti, na projektni ekipi pa je, da za ugotovitve strokovnih podlag, ki so trenutno v pripravi, v dejanski načrt umesti rešitve, ki bodo vplive kar najbolj omilile.

»Vemo, da je to projekt z vplivi na okolje in je tako klasificiran,« poudarja vodja projekta in dodaja, da to s seboj prinaša pripravo dokumentacije za pridobivanje gradbenega dovoljenja vzporedno s postopkom PVO oziroma presoje vplivov na okolje.

»Za presojo vplivov na okolje so pa potrebne strokovne podlage, ki jih ta trenutek naročamo in z njimi preverjamo, kako ta projekt pravzaprav tudi izpeljati,« tako pojasnjuje Sandi Ritlop in poda primer: »Kot primer smo v enem spodnjem delu ugotovili, da gre za en del zaščitenega gozda in s tehničnimi rešitvami smo se uspeli temu delu varovanega gozda izogniti in bo ostal nedotaknjen. Da bomo lahko predstavili končne rešitve, mora tako ta postopek priti do konca.«

Toda bojazni, da bi strokovne podlage pokazale, da so vplivi na okolje preprosto preveliki za izvedbo, ni. Za morebitne problematične vidike se bodo namreč kot v predstavljenem primeru poiskale rešitve oziroma kot pove Ritlop: »Projekt ima svoje težave, projekt ima svoje rešitve in mi iščemo rešitve. Skozi strokovne podlage pa preverjamo, da so te rešitve prave, sprejemljive in v skladu z vsemi predpisi.«

[[image_2_article_64002]]

Luka Falež, član projektne ekipe ter Sandi Ritlop, vodja projekta

Ritlop poudarja še: »Kot investitor se zavedamo, da je vsak energetski projekt, vključno s Kozjakom, tudi najmanjša hidroelektrarna, poseg v prostor, zato pa so tukaj tudi vse te strokovne podlage in vse to, kar je potrebno, da bi bil ta poseg čim bolj sprejemljiv. Mimo tega, da pa poseg je, da vpliv je, ne moremo.«

Ob tem osvetli zanimiv vidik: »Moramo pa se zavedati tudi tega, da pa vpliv je tudi brez posegov, je pač malo bolj dolgoročen. Promet, CO2 … spreminjajta naše okolje, spreminjata naše življenje, pač malo bolj dolgoročno. Mi energijo potrebujemo in če ne bo naših rešitev, jo bomo dobivali od drugje, kjer se bo mogoče manj kontrolirano vplivalo na okolje, posledice pa bomo čutili enako, ker je podnebje globalni problem.«

Trenutno so v pripravi strokovne podlage, ki obsegajo raznolike teme kot so analize družbenih prvin in vpliva na gospodarstvo, prisotnost divjega petelina, vpliv elektromagnetnih polj, hidrološko-hidravlična študija, vpliv na gozdna zemljišča in divjad, ocena vpliva na podzemne vode, analiza tal, vpliv na kmetijska zemljišča in kmetijsko proizvodnjo, popis kačjega potočnika, podnebne spremembe, opravljena pa je bila že strokovna podlaga s področja kulturne dediščine in arheologije.

»Vse te strokovne podlage, ki se bodo zaključile še v tem letu, bodo potem služile kot podlaga za to, da bo lahko izdelano poročilo o vplivih na okolje, ki bo seveda tudi javno razgrnjeno in mora dokazovati, da je vpliv na okolje sprejemljiv in da pravzaprav pridobimo gradbeno dovoljenje,« pojasnjuje Ritlop.

Brez odškodnin najbrž ne bo šlo

Pri tako obsežnem projektu se poraja tudi vprašanje odškodnin. Te bodo zagotovo potrebne, kar potrdi tudi vodja projekta: »Tukaj imamo več vrst odškodnine, torej kar se tiče zemljišč in posegov na zemljišča, se to ureja v okviru tako imenovane pravice graditi. Namreč ne moremo posegati na zemljiščih in gradit infrastrukture, če nimamo te pravice. Kar se tiče ostalih odškodnin, bodo te odmerjene v primerih zmanjšanja vrednosti premoženja, torej recimo, če gre daljnovod čez gradbeno parcelo, se vrednost takih nepremičnin zniža. Te stvari bodo ocenjene.«

Sandi Ritlop dodaja še: »Hkrati pa lahko s samo izgradnjo vplivamo tudi na poškodovanje infrastrukture ceste. Vse to bo moralo biti sanirano. Če bo nastala škoda na kakšnih zasebnih zemljiščih ali objektih, enako. Seveda pa, če ljudje danes vprašajo, kje, kdaj in koliko, na to nimamo odgovorov, ker ta trenutek škoda še ni nikjer nastala.«

Trenutek za apokalipso

Ob ogledu infografik bodoče ČHE Kozjak se bralcu gotovo porodi misel o katastrofalnem scenariju – kaj bi se zgodilo, če nasip akumulacijskega jezera popusti in se voda izlije po pobočju. V projektni ekipi so, čeravno so prepričani, da se to ne more zgoditi, tudi to natančno preučili.

Izvršni direktor DEM Miha Pečovnik pomiri, da imajo v ekipi ustrezne geomehanske preiskave, ki potrjujejo, da je predviden nasip varen. Ob tem velja izpostaviti, da v primeru akumulacijskega jezera v resnici ne gre za visoko betonsko utrdbo, ki bi se lahko v apokaliptičnem scenariju predrla in na okoliška pobočja izlila vodo. Kot pojasni Pečovnik, bo namreč pri gradnji jezera izkoriščena naravna kotanja na Kolarjevem vrhu, ki bo ustrezno poglobljena in nato utrjena

Kot še poudari Pečovnik, tako tudi v hipotetičnem primeru razlitja ne bi prišlo do razlitja celotne količine vode, hkrati pa bo v samo zasnovo vključen tudi zasilni izliv. Varnost tovrstnih projektov potrjujejo tudi primeri iz tujine, izpostavi Pečovnik.

Član projektne ekipe Luka Falež doda še: »Dodatno pa tudi Državni prostorski načrt od nas zahteva v sklopu pridobivanja gradbenega dovoljenja izdelavo ocene ogroženosti in načrtov ukrepanja v primeru rušitve zgornjega nasipa, če bi slučajno do tega prišlo.«

Izziv: promet

Projekt ob vseh vplivih tako v času gradnje kot v prihodnosti prinaša tudi nekaj sprememb na področju prometa, prav vse potrebne prometne ureditve pa, kot pove izvršni direktor DEM Miha Pečovnik, v DEM prepoznavajo kot enega največjih izzivov projekta.

Kot pojasni Pečovnik, je bilo pripravljenih 10 variant, na kak način material pripeljati »dol in gor«, tovorni promet urediti na način, da bo čim manj moteč za lokalno prebivalstvo, seveda tam, kjer je to mogoče.

[[image_3_article_64002]]

Miha Pečovnik, izvršni direktor DEM

V pripravo različnih možnosti je bilo tako vključeno tudi lokalno prebivalstvo, trenutno pa so v projektni ekipi pred odločitvijo, ali uporabijo obstoječo lokalno cesto po Selniški grabi, ali pa se držijo v DPN predvidene rekonstrukcije gozdne vlake.

Pomembno je namreč, da so ceste in ključne prometne povezave jasno definirane ter zgrajene še pred pričetkom gradnje ČHE Kozjak, posamezniki, ki jih bodo prometne spremembe neposredno zadevale, pa se slednjih že zavedajo ter so z DEM aktivno v kontaktu.

Odprte vse fronte

Kaj vse ČHE Kozjak čaka v prihodnjih mesecih in katere aktivnosti želijo do konca 2024 odkljukati?

»Kaj trenutno počnemo? Delamo novelacijo idejnega projekta, predvsem zaradi tehničnih sprememb, ki so se zgodile po sprejetju državnega prostorskega načrta. Ključno je, da se strojnica umika iz brežine Drave v hrib. To pomeni, da bo strojnica v kaverni in seveda želimo ugotoviti vse posledice, ki jih ta sprememba prinese, se pa seveda vse rešitve delajo znotraj sprejetega Državnega prostorskega načrta,« pojasni Sandi Ritlop in spomni, da se v tem trenutku pripravljajo tudi vse prej omenjene strokovne podlage, za katere računajo, da bodo končane še v tem letu, hkrati s slednjimi pa pripravljajo tudi investicijsko dokumentacijo.

[[image_5_article_64002]]

»Imamo praktično odprtih več front ali kar vse fronte, ki jih tak projekt zahteva. Pričeli smo z aktivnostmi pridobivanja zemljišč, nekaj za odkup, nekaj za pridobitve služnosti. Vse to so aktivnosti, ki tečejo v tem času, mogoče pa je pomembno omeniti še, da bi vse te aktivnosti zaključili z izdajo gradbenega dovoljenja, ki je predvideno konec leta 2026,« sklene vodja projekta.

Kaj bomo imeli od projekta mi, »lokalci«, kaj Slovenija in kaj DEM?

Ob negativnih, problematičnih vidikih projekta pa nikakor ne gre zapostaviti pozitivnih vidikov, koristi in ugodnosti – tako za Slovenijo, kot za Dravske elektrarne Maribor in za lokalno prebivalstvo.

Kot že predstavljeno, objekt kozjaške črpalne hidroelektrarne v polje slovenske energetike vnaša zanesljivost oskrbe ter prinaša dobrodošlo rešitev za perečo težavo pospešenega prehoda na obnovljive vire energije.

Hkrati je poteza smiselna tudi z vidika samih DEM, ki želijo na tak način uresničiti svoje poslanstvo ter zelenemu prehodu v Sloveniji dodati svoj doprinos. »Konec koncev imamo možnosti, imamo vire, imamo znanje, kjer ga nimamo, ga dopolnjujemo s strokovnjaki iz tujine,« pove izvršni direktor DEM Miha Pečovnik.

Koristi za DEM so tudi finančne, kar pa je, poudarja Pečovnik, navsezadnje jasno: »Konec koncev je to državna lastnina, ki, v kolikor se ne razvija in ne raste, propade, izgublja na vrednosti. Naša naloga kot upravljavca tega dela premoženja je tudi, da bogatimo premoženje oziroma vsaj ohranjamo njegovo vrednost.«

Kaj pa koristi in ugodnosti za lokalno prebivalstvo?

Slednje bodo zaradi občutno višje proizvodnje energije vidne predvsem v povišanju dajatev oziroma kakršnihkoli drugih prispevkov, ki jih bodo Dravske elektrarne Maribor namenile deležnim občinam, pojasnjuje Pečovnik. »Vse to se bo zelo verjetno delilo po sistemu 40 % država, 60 % lokalne skupnosti, tukaj pa se potem naš vpliv konča,« dodaja Pečovnik: »Mi ne moremo vplivati na to, kako Mestna občina Maribor, Občina Selnica, Občina Pesnica ta denar razdeljuje, kar tudi vedno povemo.«

Učinki za lokalno prebivalstvo bodo vidni tudi v precejšnjem izboljšanju infrastrukture, še en vidik osvetli Pečovnik, pri čemer pove, da že sedaj razmišljajo o vseh drugih posegih, ki so v nekem okolju potrebni in se lahko izvedejo sočasno z aktivnostmi projekta ČHE Kozjak, pa naj gre za ureditev telekomunikacijskih povezav, vodovoda, rekonstrukcije posamezne ceste ali kaj podobnega. »Če že enkrat kopljemo, je smiselno, da naredimo vse,« je namreč prepričan Pečovnik.

Pa individualne ugodnosti? Teh, razen prej predstavljenih upravičeno povrnjenih odškodnin, kot pove Pečovnik, ne bo: »Da bi zdaj tale gospod Franc ta-pa-ta dobil zdaj 2000 € mesečno, zato, ker pač ima hišo zraven akumulacije, ne gre.«

Med vprašanji projekta se predvsem glede daljnovoda pojavlja tudi vprašanje o morebitnem sodelovanju z Avstrijo, pri čemer na DEM povedo, da slednje ni predvideno. Omembe Avstrije so se namreč pojavile zaradi informacije o navezavi daljnovoda obstoječi mednarodni daljnovod Maribor – Kainachtal. »ČHE Kozjak je absolutno slovenski projekt,« poudarjajo v DEM ter dodajo: »Konec koncev smo tudi mi znotraj skupine HSE sposobni to speljati in zaenkrat ni nobene potrebe, da bi se v ta projekt pridružil kdorkoli drug.«

Za tehnične navdušence

Ob tem, ko natančno preučujemo številne družbene in okoljske vidike, pa ne smemo pozabiti na jedro projekta, ki je predvsem tehnično in z energetskega vidika precej dobrodošlo. Kaj torej ČHE (črpalna hidroelektrarna Kozjak) sploh je (ali bo), kako bo sestavljena, kako bo videti in kako bo delovala?

Po svoji zasnovi so črpalne hidroelektrarne hranilniki električne energije, sestavljeni iz dveh vodnih bazenov na različnih nadmorskih višinah, oziroma, kot bo to veljalo pri ČHE Kozjak, zgornjega akumulacijskega jezera ter spodnjega vodnega vira – Drave. Proizvodnja električne energije poteka, ko voda teče iz višjega vodnega telesa v nižje ležeče vodno telo, pri tem pa je njen tok usmerjen čez turbino.

Pri padcu se tako voda proizvaja, medtem ko se pri črpanju vode, ko torej voda iz nižje ležečega bazena prehaja v višjega, električna energija porablja.

»ČHE deluje podobno kot ogromna baterija, saj lahko shranjuje energijo in jo sprosti, ko je to potrebno,« pojasnjujejo v projektni ekipi ČHE: »V režimu viškov deluje ČHE kot črpalka, v režimu pomanjkanja pa kot hidroelektrarna. Črpalne hidroelektrarne so neto porabnice električne energije, vendar omogočajo hranjenje električne energije proizvedene iz obnovljivih virov, ki je drugače ne bi bilo možno proizvesti.«

Po čem torej ČHE izstopa? V nasprotju s klasičnimi hidroelektrarnami namen črpalne HE ni nenehno izkoriščanje vodnega pretoka s stalno proizvodnjo energije, ampak predvsem shranjevanje višja električne energije, ki se ga proizvede s pomočjo sonca in vetra – v primeru brezvetrja ali slabe vremena ali celo ponoči lahko tako ČHE začne prelivati vodo iz zgornjega v spodnji bazen ter tako v električno omrežje dovajati električno energijo.

ČHE v sodobno energetsko strategijo, ki se vse bolj usmerja v obnovljive vire energije, vnaša dobrodošlo rešitev za shranjevanje viškov energije in utrjuje svoj sloves »zelene baterije«.

Kaj pa ČHE Kozjak?

ČHE Kozjak bo z močjo 2 x 220 MW predstavljala drugo črpalno hidroelektrarno v Sloveniji ter bo obsegala več pomembnih elementov. Med njimi izstopa predvsem zgornji akumulacijski bazen, ki bo zgrajen na Kolarjevem vrhu ter bo obsegal posebno pregrado okoli celotnega bazena, asfaltirano notranjo površino z vtočno-iztočnim objektom ter dovozno cesto. Celoten volumen bazena bo znašal približno 3 000 000 kubičnih metrov.

[[image_8_article_64002]]

Ostali elementi celotne ČHE so še vertikalni tlačni cevovod, ki bo povezal zgornji akumulacijski bazen in strojniško kaverno ter bo v dolžino meril približno 750 metrov; kaverna strojnice ter transformatorska kaverna; glavni dostopni tunel z vstopnim portalom na 286 metrih nadmorske višine; servisni tunel v dolžini 2240 metrov; odvodni tunel v dolžini 2230 metrov; vodo-stan; vtočno-iztočni kanal v Dravo; komandna zgradba; tehnološki objekt ter stikališče.

Podrobnejši opis posameznih elementov ČHE najdete tukaj.

Pomembna informacija je, da bo ČHE Kozjak viške energije proizvajala v času dnevnih konic, ko je poraba elektrike največja, kar bo pomagalo zagotoviti dovolj elektrike za vse potrebe. Ob tem bo lahko hitro zagnala dodatno proizvodnjo elektrike, hkrati pa bo pomagala uravnavati omrežje in zagotavljati stabilno oskrbo z elektriko. Slednje pomeni, da bo omogočala hitro uravnavanje proizvodnje elektrike v primeru nihanj v porabi, uravnavanje proizvodnje elektrike v daljšem časovnem obdobju ter vzdrževanje ustrezne napetosti v omrežju.

Projekt ob ČHE obsega še postavitev dvojne 400 kV daljnovodne povezave, s katero se bo ČHE priključila v elektroenergetsko omrežje.

[[image_6_article_64002]]